<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22483"><dc:title>SODOBNI STILI VODENJA</dc:title><dc:creator>Nerat,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>stili vodenja</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>podjetje</dc:subject><dc:subject>proces vodenja</dc:subject><dc:subject>team</dc:subject><dc:subject>ženske in vodenje</dc:subject><dc:subject>participativni stil vodenja</dc:subject><dc:description>Način vodenja zaposlenih v podjetju je izjemnega pomena, saj bo le z dobro motiviranimi, zadovoljnimi zaposlenimi podjetje uspešno delovalo in bo hkrati inovativno ter dobro stoječe. Torej je najbolj pomemben pristop vodilnih, ki vpliva na to, da se izpolnijo zastavljeni cilji. V samem procesu vodenja je pomembna v prvi vrsti komunikacija, kjer se razvijajo ustvarjalne debate in odločitve, takoj za tem pa je pomembno tudi učenje oziroma posledično znanje. Vodje morajo biti zelo ustvarjalni, da lahko uspešno preprečujejo oziroma rešujejo konflikte. Skozi stoletja so se razvijali modeli vodenja najrazličnejših avtorjev, ki predstavljajo osnove vodenja, na podlagi katerih so razvili tudi sodobne pristope vodenja. Potencialni vodje so tisti, ki znajo razmišljati velikopotezno, si upajo tvegati, so vztrajni in karizmatični, hkrati pa morajo znati tudi nadzirati čustva in ustrezno reagirati v določenem primeru. Pomembno je tudi, ali vodja vodi vzajemno ali timsko, kar pa je odvisno od podjetja in vodjeve osebnosti. 

Delež žensk na vodilnem položaju iz leta v leto narašča, vendar se do vodilnega položaja prebijejo le posamezne ženske. Še vedno se jih preveč obeša na dejstvo, da ženska naj ne bi bila primerna za tako vpliven položaj v podjetju, saj se preveč poudarja moškost. Poleg tega obstajajo kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, ki vplivajo na ženske na vodilnih položajih. 

Dejstvo je, da idealnega tipa vodje ni, obstajajo pa najuspešnejši stili vodenja, kot so participativni in skupinski. Manj uspešni, ali v nekaterih primerih povsem neuspešni so avtoritativni ter sistemski in nesistemski stili vodenja. 

Na podlagi zaposlovanja izbranih, desetih podjetij, smo ugotovili, da je najbolj pogost stil vodenja participativni, ki velja za najuspešnejšega, poleg tega pa je v primeru dveh podjetjih šlo za sistemski stil vodenja, ki je malo slabši, ampak še sprejemljiv. V enem primeru podjetij pa je šlo za nesistemski stil vodenja, ki ne bi smel več biti sprejemljiv.            </dc:description><dc:publisher>[A. Nerat]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-27 17:59:16</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>22483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
