<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22501"><dc:title>Ocene in stališča zaposlenih na centrih za socialno delo do sodelovanja s policisti - študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Stražišnik,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorenak,	Vinko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policisti</dc:subject><dc:subject>centri za socialno delo</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>študije primerov</dc:subject><dc:subject>analize</dc:subject><dc:subject>vprašalniki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V teoretičnem uvodu diplomskega dela avtor predstavi Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo kot organ v sestavi ministrstva ter razmerje med njima. Nadalje predstavi tronivojsko organiziranost policije, in sicer na državni, regionalni in lokalni ravni. Seznani nas z nalogami in oblikami dela policije ter s policijskim delom v skupnosti s podrobno predstavitvijo elementov njenega dela. V nadaljevanju predstavi socialno delo in organizacijo ter naloge centrov za socialno delo s kratko predstavitvijo posameznih centrov za socialno delo v Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Dravogradu, Gornji Radgoni, Kopru in Novi Gorici. Za lažje razumevanje medsebojnega sodelovanja prikaže policijsko delo v skupnosti (community policing). Teoretični uvod zaključi s poglavjem o sodelovanju centrov za socialno delo in policije, v katerem zajame zgodovino in področja sodelovanja ter elemente socialnega dela pri opravljanju policijske dejavnosti. Avtor predstavi tudi zakonodajno področje, na katerem temelji medsebojno sodelovanje in delovanje policije ter centrov za socialno delo.

V empiričnem delu diplomske naloge avtor proučuje, kako na sodelovanje in odnose med delavci centrov za socialno delo in policisti ali kriminalisti vpliva njihovo službeno sodelovanje, službeno komuniciranje, reševanje službenih problemov, policijsko poznavanje pristojnosti delavcev centrov za socialno delo in v kolikšni meri so socialni delavci seznanjeni s pristojnostmi policistov. Avtor hkrati ocenjuje možnosti za izboljšanje sodelovanja ter interpersonalne kompetence policistov ali kriminalistov. V ta namen je opravil raziskavo na vzorcu 42-ih delavcev, zaposlenih na Centrih za socialno delo Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Gornja Radgona, Koper in Nova Gorica, ki sodelujejo s policisti ali kriminalisti na Policijskih postajah Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Gornja Radgona, Koper in Nova Gorica. Uporabil je metodo terenske študije in tehniko anketnega vprašalnika. Z raziskavo je potrdil vseh sedem zastavljenih hipotez. Ugotovil je, da bi morali obe organizaciji pogosteje sodelovati na tedenski bazi in določiti način medsebojnega komuniciranja. Organizirati bi morali izobraževanja o spoznavanju pooblastil, nalog in dolžnostih tako ene kot druge institucije in tako doseči skupni željeni cilj, ki je izboljšanje medsebojnega sodelovanja.      </dc:description><dc:publisher>A. Stražišnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-28 19:16:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>22501</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
