INSTITUT SODNE RAZVEZE POGODBE O ZAPOSLITVIDolenšek, Simon (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) Ključne besede: Sodna razveza pogodbe o zaposlitvinezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalcaugotovitev trajanja delovnega razmerjaodškodnina namesto vrnitve na deloprenehanje delovnega razmerjaodločanje ne glede na predlog delavca.POVZETEK Namen diplomskega dela je predstaviti institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, kot enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Institut sodne razveze predstavlja odmik od splošno uveljavljenega načela varstva zaposlitve in reintegracije delavca v primeru, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Najpomembnejši mednarodni pravni akt, ki ureja institut sodne razveze, je Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Omenjeni zavezujoči dokument v primeru ugotovljene neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca primarno določa vrnitev delavca na delo. Kadar vrnitev na delo ni mogoča ali primerna, pa konvencija določa delavcu izplačilo ustreznega nadomestila ali kakšnega drugega ustreznega prejemka, kot oddolžitve za izgubo zaposlitve. Pri vpeljavi instituta slovenski pravni sistem se je zakonodajalec v pretežni meri oprl na nemško pravno ureditev. V skladu s slovensko delovno-pravno zakonodajo lahko sodišče v primeru ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-to razveže, bodisi na predlog delavca bodisi samo po lastni presoji, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Odškodnina, kot vrsta nadomestila za vrnitev delavca na delo, je vezana na plačo delavca. Glavne kriterije za odmero njene višine je izoblikovala sodna praksa. Primerjalno gledano je bistvena razlika med nemško, hrvaško ter slovensko pravno ureditvijo v tem, da le slovenska zakonodaja ureja možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti. V nemškem in hrvaškem pravnem sistemu sodišče takšnega pooblastila nima, temveč lahko razveže pogodbo o zaposlitvi le na predlog delavca ali delodajalca. [S. Dolenšek]20122012-03-28 23:52:15Diplomsko delo22503sl