POVEZAVA MED MOTIVACIJO, SAMOOCENO ZNANJA IN ZNANJEM IKT-JA MED ŠTUDENTI RAZLIČNIH DRŽAVBuček, Oliver (Avtor) Krašna, Marjan (Mentor) intrinzična motivacijaekstrinzična motivacijaamotivacijasamoocena znanjarealno znanjaIKTŠtudentje vstopajo na univerzo z različno stopnjo motiviranosti. Kakor opredeljuje teorija samodoločenosti, so intrinzično in ekstrinzično motivirani ter amotivirani. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v motivaciji med rednimi in izrednimi študenti. V raziskavo smo zajeli redne in izredne študente različnih študijskih smeri iz različnih držav. Izsledki kažejo, da so študenti pretežno ekstrinzično motivirani. Med spoloma ni razlik v motivaciji za izobraževanje, zato lahko sklepamo, da je motivacija za izobraževanje približno enako zastopana tako pri fantih kot pri dekletih. Študenti družboslovja in humanistike so bolj intrinzično motivirani kot študenti naravoslovja in tehnike ter izredni študenti so pokazali večjo stopnjo ekstrinzične motivacije. Glede na državo bivanja podatki kažejo, da so študenti iz držav nečlanic Evropske unije bolj intrinzično motivirani za izobraževanje. Analiza razlik v samooceni znanja in realnem znanju s področja poznavanja programske in strojne opreme je pokazala, da je samoocena znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme višja pri fantih ter pri študentih, ki prihajajo iz mesta. Študenti družboslovja in humanistike ter redni študenti so pokazali več znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme. Študenti družboslovja in humanistike so bolj motivirani za izobraževanje od študentov naravoslovja in tehnike. Pri napovedovanju realnega znanja z motivacijo za izobraževanje smo ugotovili, da ima intrinzična motivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem intrinzične motivacije bi se zvišalo tudi realno znanje. Prav tako ima amotivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem amotivacije bi se realno znanje znižalo. [O. Buček]20122012-04-10 10:40:45Magistrsko delo22622sl