<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22707"><dc:title>Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli pri pouku slovenščine</dc:title><dc:creator>Tacer,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: preverjanje</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>alternativni načini</dc:subject><dc:subject>zunanje preverjanje znanja.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli pri pouku slovenščine se posvečamo teoretičnim izhodiščem opredelitve preverjanja in ocenjevanja, kjer je razloženo, kaj je preverjanje in ocenjevanje znanja, kaj je njun namen, kaj vpliva na oblikovanje ocen in kakšne vrste preverjanja znanja poznamo. Sledi opis merskih karakteristik  ocen in odnos med njimi. Potem je razložena tudi taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev, kjer je podrobneje razložena Bloomova, Marzanova in Solo taksonomija z ustreznimi primeri. Temu sledijo teoretični pogledi na preverjanje in ocenjevanje, ki so v praksi različni in se razvojno spreminjajo, in sicer; tradicionalni, psihometrični, pedagoški, holistični pogledi in nova kultura preverjanja in ocenjevanja. Prikazano je ustno preverjanje in ocenjevanje s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Sledi obsežno poglavje s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem, ki vsebuje faze pisnega preverjanja od priprave do sporočanja rezultatov in načrtovanja izboljšanja. Predstavljeni so alternativni načini preverjanja in ocenjevanja, ki se v šolstvu vse bolj uveljavljajo. Prikazani so tudi cilji osnovne šole. Pozornost je namenjena tudi opisnemu ocenjevanju, diferenciaciji in individualizaciji vzgojno-izobraževalnega dela na stopnji obveznega splošnoizobraževalnega šolstva. Kot zadnje teoretično poglavje je opisano zunanje preverjanje znanja in njegove pozitivne in negativne lastnosti. Empirični del diplomskega dela zajema pisna preizkusa znanja, ki sem ju sestavila s pomočjo priporočil za preverjanje in ocenjevanje znanja in Bloomove taksonomije.
Prvi pisni preizkus znanja je sestavljen za jezikovni del, drugi pa za književnost. Podrobno sta sestavljena tudi oba točkovnika za ocenjevanje znanja.
Pri postavljanju teoretičnih izhodišč smo z deskriptivno, zgodovinsko in komparativno metodo izhajali iz spoznanj slovenskih in tujih avtorjev.</dc:description><dc:publisher>[T. Tacer]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-04-17 06:29:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>