<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22738"><dc:title>MERILA ZA DOLOČANJE USPEŠNOSTI DELAVCEV NA PODROČJU FINANČNEGA SEKTORJA</dc:title><dc:creator>Čelofiga,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mayer,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-	Motivacija
-	Motivacijske teorije
-	Nagrajevanje
-	Učinkovitost
-	Poslovni rezultat</dc:subject><dc:description>Že več let sem zaposlen v dejavnosti, katere značilnost je financiranje oziroma prodaja finančnih produktov. Delo poteka po sistemsko določenih pravilih. Večina zaposlenih dela dobro, vendar pa pri tem niso dovolj motivirani za doseganje finančnega učinka dela niti ne za kvalitetno delo, saj variabilnega dela nagrajevanja iz tega naslova praviloma ni. Diplomska naloga bi naj ugotovila razpoloženje med zaposlenimi glede plačila po učinku, za kar je bila izvedena anketa med zaposlenimi. Na podlagi rezultatov ankete so podane ugotovitve in nekateri predlogi za določanje uspešnosti delavcev. 

Kaj je torej najpomembnejše za dober poslovni rezultat? Kako ga izboljšati? 

Na podlagi anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili zaposlenim v finančnem sektorju, smo najprej preverili, kako zaposleni ocenjujejo trenutno stanje v svojem delovnem okolju. V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno bi po njihovem mnenju delovno okolje moralo biti, da bi z zadovoljstvom opravljali svoje delo in s tem maksimalno prispevali k dobremu rezultatu organizacije. Razliko med dejanskim in želenim stanjem smo poimenovali motivacijski potencial. Predpostavljali smo, da je zlasti nagrajevanje po učinku dela slabo prisotno med zaposlenimi in da je tam največ možnosti za dodatno motiviranje zaposlenih. Zanimalo nas je tudi, ali pri mlajših zaposlenih obstaja večji motivacijski potencial oziroma imajo večjo željo po napredovanju. 

Rezultati diplomske naloge so potrdili naše razmišljanje, da je pri vseh zaposlenih prisoten motivacijski potencial, da je ta največji pri tistih motivacijskih dejavnikih, ki se nanašajo na osebni prispevek posameznega zaposlenega in da je pri mlajših zaposlenih večji kot pri starejših. Statistično nismo uspeli dokazati domneve, da je motivacijski potencial povezan z življenjskim standardom, ugotovili pa smo, da mlajši zaposleni nimajo večjih ambicij za napredovanje kot njihovi starejši sodelavci. 

Poznavanje teh motivacijskih dejavnikov in z njim povezanega motivacijskega potenciala je namreč ključnega pomena za uspešnost posamezne organizacije.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-04-18 20:48:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22738</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
