<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22788"><dc:title>Komunikacija medicinske sestre z dementnim pacientom</dc:title><dc:creator>Hribar,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Demenca</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>validacija.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Demenca predstavlja hudo duševno motnjo in sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav in stisk ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem. Spremljanje in skrb za ljudi z demenco je lahko zelo stresno in izredno težko. Še posebej težava pri komunikaciji zahteva od medicinskih sester veliko strokovnega znanja, potrpljenja in vztrajnosti. Namen raziskave je bilo ugotoviti, s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom z dementnim pacientom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, in navesti najpogostejše ovire, ki onemogočajo uspešno sporazumevanje.
Metode: Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik kombiniranega tipa. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki tortnih grafikonov in naloženega grafičnega grafikona.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da se skoraj vsi zaposleni srečujejo s težavami pri komunikaciji z dementnimi pacienti. Te težave so, da pacienti ne najdejo pravih besed, da zaposlenih ne želijo poslušati in da pacienti govorijo ponavljajoče besede. Iz tega je razvidno, da se težave pojavljajo kontinuirano in je potrebno biti pri delu dosleden in strokoven. Pri komuniciranju zaposleni pacienta pokličejo po imenu, uporabljajo enostavne stavke in govorijo počasi. Pri nebesedni komunikaciji pa zaposleni največkrat vzpostavijo očesni kontakt, uporabijo mimiko obraza in govorico telesa. Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni kljub strokovnemu znanju, izkušnjam in motivaciji pri delu z dementnimi pacienti srečujejo z obremenjenostjo ob koncu delovnega dne ter da delovna organizacija nudi premalo strokovnega izobraževanja s področja psihiatrične gerontologije.
Razprava in zaključki: Uspešna komunikacija medicinske sestre z dementnimi pacienti je ključnega pomena za nadaljnji potek bolezni. Za uspešnejše delo s pacienti z demenco in njihovimi svojci mora medicinska sestra poleg simptomov poznati tudi stadije demence s spremljajočimi simptomi ter se stalno izobraževati o bolezni. To je podlaga za individualni pristop v skrbi za pacienta z demenco.            </dc:description><dc:publisher>[S. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-04-23 19:59:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22788</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
