<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22915"><dc:title>Uspešnost skupnostne psihiatrične obravnave oddelka za psihiatrijo</dc:title><dc:creator>Zidarič,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ambulanta za skupnostno psihiatrično obravnavo (ASPO)</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>hospitalizacija</dc:subject><dc:subject>Nacionalni program dušenega zdravja</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>Na oddelku za psihiatrijo smo začeli izvajati ambulantno skupnostno psihiatrično obravnavo (v nadaljevanje ASPO.) Psihiatrična rehabilitacija v skupnosti zajema: načrtovanje ciljev za izboljšanje pacientovega funkcioniranja, učenje veščin na domu, vključevanje pacientov v programe nevladnih in drugih organizacij in postopno zmanjševanje stopnje podpore.
Namen raziskave je bil, ugotoviti ali je dejavnost, ki jo opravljamo v domačem okolju v okviru ASPO, dosegla svoj namen, to je zmanjšanje števila institucionalnih obravnav.
Evropska unija namenja  duševnemu zdravju vse več pozornosti, sprejela je vrsto strateških dokumentov in tako je slovenski zakonodajalec leta 2008 sprejel Zakon o duševnem zdravju v okviru javne službe. S podpisoma deklaracije o duševnem zdravju in akcijskega načrta za duševno zdravje v Evropi na ministrski konferenci v Helsinkih, januarja 2005, se je tudi Slovenija zavezala k implementaciji obravnave psihiatričnih pacientov v skupnosti. Gre za premik iz tradicionalne bolnišnične obravnave k obravnavi v domačem okolju, ki je posledica razvoja sodobnih pristopov k zdravljenju duševne motnje, boljše uspešnosti zdravljenja le-te ter splošne družbene osveščenosti glede duševne bolezni.
Metodologija raziskovanja 
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in komparativno raziskovalno metodo. Podatki o delovanju programa ASPO ter o številu vključenih pacientov so dobljeni iz podatkovne baze bolnišničnega sistema MEDIS. V raziskavi je sodelovalo 18 pacientov, ki so eno leto vključeni v ASPO, ter so se že pred tem zdravili na oddelku za psihiatrijo.
Rezultati
V raziskavi smo ugotovili, da se je z vključitvijo v ASPO število hospitalizacij zmanjšalo  za 57,14 %.  Obiski v psihiatrični urgentni ambulanti so se zmanjšali za 68,18 %. Ležalna doba se je skrajšala za 78,15 %.
Sklep
Z raziskavo smo primerjali število hospitalizacij, dolžino hospitalizacij in število obiskov v urgentni psihiatrični ambulanti pred in po vključitvi v program ASPO. Število in dolžina hospitalizacij se je skrajšala, prav tako se je zmanjšal obisk v urgentni psihiatrični ambulanti.
Po vseh kazalcih smo ugotovili, da je obravnava pacientov, ki so vključeni program ASPO, uspešna in kakovostna.            </dc:description><dc:publisher>[M. Zidarič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-05-09 10:56:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>22915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
