<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=24326"><dc:title>Odločitev naročnika o izbiri ponudnika</dc:title><dc:creator>Primec,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>javna naročila</dc:subject><dc:subject>ponudba</dc:subject><dc:subject>pogodbe</dc:subject><dc:subject>obveznosti</dc:subject><dc:description>V ospredju sestavka je pravni učinek naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in posledično trenutek sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ker zakonodaja s področja javnega naročanja tega vprašanja izrecno ne ureja, so uporabna določila obligacijsko-pravne zakonodaje. Na podlagi teh določb je oddajanje javnih naročil po postopkih javnega naročanja mogoče primerjati s predpogodbeno fazo pri sklepanju pogodbenih razmerij: s pogajanji, z vabilom za dajanje ponudb in z oblikovanjem ponudb. V našem pravu je glede trenutka sklenitve pogodbe uveljavljena recepcijska teorija, kar na področju javnega naročanja pomeni, da je pogodba sklenjena v trenutku, ko izbrani ponudnik sprejme odločitev naročnika o oddaji javnega naročila (oziroma o izbiri njegove ponudbe). Dejanski podpis pogodbe je zgolj formalnega pomena, saj sta se volji udeleženih strank o vsebini pogodbe "zedinili" že prej, ponudnik je voljo oblikoval v svoji ponudbi, naročnik pa je svojo voljo uveljavil z izbiro najugodnejše ponudbe.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2012-05-29 12:40:37</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>24326</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
