IZVENSODNA PRODAJA ZASTAVLJENE STVARICvetanovska, Jasmina (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) zastavna pravicaizvensodna prodajasodna prodajaupnikzastaviteljterjatevŽe v starem Rimu se je lahko upnik iz zastavljene stvari poplačal izvensodno, saj mu ni bilo potrebno vložiti tožbe in tako zahtevati izvršbe. Zastavljeno stvar je po zapadlosti terjatve preprosto prodal in se iz izkupička poplačal. Praviloma se danes upnik iz predmeta zastavne pravice poplača v izvršilnem postopku, vendar pa lahko, zaradi vse večje težnje po praktičnosti in hitrejših rešitvah, v določenih primerih pride do poplačila tudi brez posredovanja sodišč. Izvensodna prodaja prihaja najbolj v poštev pri ročni zastavni pravici, pri kateri se upnik in dolžnik o tem načinu prodaje dogovorita. Pri nekaterih oblikah stvarnopravnih zavarovanj in pri gospodarskih pogodbah pa se tak dogovor celo domneva. Tudi na področju zavarovanj z nepremičninami je SPZ našel enostavnejšo rešitev v realizaciji, ko je pri notarski hipoteki predvidel možnost prodaje po notarju. Ta način prodaje se bo začel v praksi uporabljati šele, ko bo ustrezno spremenjen ZN, zato je za enkrat za uresničitev hipoteke predviden zgolj sodni postopek. Prednosti izvensodne prodaje v primerjavi s sodno se najbolj pokažejo pri vsakodnevnem poslovanju med gospodarskimi subjekti, saj upnikom omogoča hitrejšo in manj zapleteno realizacijo zavarovanja. Tovrstna oblika prodaje je za upnika veliko bolj praktična, saj lahko stvar proda sam in se pri tem izogne dolgotrajnim sodnim postopkom, hkrati pa so z njo povezani tudi nižji stroški. [J. Cvetanovska]20122012-05-29 20:07:47Diplomsko delo24452sl