<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=24456"><dc:title>ORGANIZACIJSKI MODEL GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE V REPUBLIKI SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Šparovec,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gorsko reševanje</dc:subject><dc:subject>model organiziranosti</dc:subject><dc:subject>humanitarnost in prostovoljstvo</dc:subject><dc:subject>delna profesionalizacija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo predstavili organizacijski model Gorske reševalne službe v Republiki Sloveniji, ki deluje kot javna, humanitarna in prostovoljna organizacija pod okriljem Gorske reševalne zveze Slovenije v okviru Uprave za zaščito in reševanje  znotraj države. S pomočjo deskriptivne metode smo  opisali obstoječe stanje organizacijskega modela in na podlagi situacijske (kontingente) teorije navedli ključne dejavnike,  ki vplivajo na model organiziranosti omenjene organizacije.  Zaradi širšega razumevanja smo se posluževali primerjalne analize, kjer smo določene segmente delovanja slovenske Gorske reševalne službe  primerjali  z visoko kotirano tovrstno službo v Švici. Poleg tega smo za boljše razumevanje opravili intervjuje oziroma pogovore z nekaterimi člani organizacije tako imenovanih pridobitev informacij iz prve roke.  Na podlagi vseh teh analiz smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti v organiziranosti Gorske reševalne službe Slovenije, hkrati pa smo razvili ideje o izboljšavah glede na dane možnosti. Torej, podrobneje smo proučili področje financiranja, sistem letalskega reševanja, status gorskega reševanja v državi in  strukturo članov organizacije glede na usposobljenost,  število in starost. Oblikovali smo predloge oziroma možnosti izboljšav, ki bi ob realizaciji pomenile bolj učinkovito in uspešno delovanje. Torej, letalsko reševanje združeno z enoto  Helikopterskega nudenja medicinske pomoči (HNMP) v eno službo na profesionalni ravni, klasično reševanje z veliko bazo dobro usposobljenih prostovoljcev, boljše vrednotenje kot posledica statusne ureditve gorskega reševanja in bolj stabilna finančna struktura.

Omenjene ureditve bodo v bodoče bazirale na podlagi ustreznega dialoga med državo in omenjenim nosilcem reševalne dejavnosti, kjer bo potrebna visoka mera vzajemnosti, razumevanja, prizadevanja za obstoj humanitarnih in prostovoljnih organizacij ter težnje k razvoju.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-05-29 22:56:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>24456</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>