Odnos med pazniki in obsojenci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeGabrijelčič, Ana (Avtor) Meško, Gorazd (Mentor) penologijazaporipaznikipravosodni policistizapornikimedosebni odnosidiplomske nalogePristni odnosi med pazniki in obsojenci so za življenje v zaporu osrednjega pomena. Obsojenci, ki prestajajo kazen, so v zaporu iz različnih razlogov, večina zaradi lažjih kaznivih dejanj, se pa pogosto vedno znova vračajo na poti kriminala in s tem tudi v življenje za zaporniškimi rešetkami. Niso pa redki tudi takšni, ki so obsojeni hujših kaznivih dejanj; tem je zapor njihov drugi dom, saj v njem preživijo tudi več let. V zaporu so obsojenci razporejeni po različnih merilih; najpomembnejša je razvrstitev obsojencev po režimu zaprtega, odprtega, polodprtega in posebej varovanega oddelka ter oddelka s strožjim režimom. Pri tem gre za opazne razločke v ugodnostih in prostosti, ki jih je deležen obsojenec. Kljub temu pa velja, da morajo biti obsojenci obravnavani enako, ne glede na strojeno dejanje, zato je pomembno, da vnašamo v zapor pozitivno naravnane odnose. Zavedati se moramo, da gre za skupino ljudi, ki je že po naravi bolj problematična. Zelo je pomembno, kakšen je prvi vtis, ki ga na zapornike naredijo predvsem pazniki, a tudi drugi zaposleni. Pazniki so v dnevnem stiku z obsojenci. V diplomski nalogi je največ pozornosti namenjene prav obravnavi paznika, saj je paznik eden glavnih akterjev v zaporniškem življenju. Pokazati želim, kakšna so nanje naslovljena pričakovanja, kakšno vlogo imajo v zaporu, katere so še dodatne dejavnosti paznika, s katerimi strokovno pomaga obsojencem, in, kar je najpomembnejše, da ohranjajo odnose z mirnimi prijemi, s pogovori in sposobnostjo, da čim manjkrat zoper obsojenca uporabi silo in prisilo. Prav vrednote paznika in njegove vrline, njegov pozitivni delovni pristop in strokovna usposobljenost omogočajo, da so odnosi sprejemljivi za življenje v zaporu. A. Gabrijelčič]20122012-06-02 12:58:07Diplomsko delo29345sl