Samomor in mladostniki : magistrsko deloŠtucin, Sara (Avtor) Umek, Peter (Mentor) samomorilnostsamomorimladostnikivprašalnikianalizemagistrska delaSamomor obstaja odkar obstaja človeštvo. Nekatere kulture so ga štele med resnejše moralne prekrške, druge so ga v določenih primerih celo podpirale. V nekaterih državah je stopnja samomorilnosti večja kot v drugih, kar lahko pripišemo mnogim dejavnikom. Slovenija spada med države z najvišjim samomorilnim količnikom. Samomorilnost je potrebno obravnavati celostno, saj nanjo deluje več dejavnikov hkrati, ki se med seboj vedno prepletajo. To so dejavniki tveganja, ki jih v grobem delimo na individualne, medosebne in družbene. Prepletanje teh dejavnikov razlagajo teorije o samomorilnosti. Nekatere dajejo večji pomen dednosti (raznim boleznim) in genom, druge posameznikovem okolju in družbi, tretje samomor razlagajo s posameznikovimi notranjimi občutenji (občutek obupa in nemoči). Čedalje več samomorov se pojavlja med mladimi, kar predstavlja velik družbeni problem. Čas mladostništva je zahtevna in občutljiva faza, saj se v tem času lahko razvijejo mnogi napačni vzorci vedenja in reševanja problemov. Če mladostnik ne osvoji pravilnih načinov reševanja problemov, ne uživa podpore staršev, se ne vključuje v družbo in ne čuti pripadnosti do neke skupine vrstnikov, se lahko tveganje za samomor poveča. Ker se samomorilno vedenje lahko prepozna in se samomor lahko prepreči, se je potrebno posvetiti in okrepiti varovalne dejavnike, ki zmanjšujejo verjetnost tveganja za samomor. S. Štucin]20122012-06-19 12:14:40Magistrsko delo/naloga36652sl