<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36683"><dc:title>Uporaba sadre pri pridelavi jabolk</dc:title><dc:creator>Ločnikar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Unuk,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sadra</dc:subject><dc:subject>kalcij</dc:subject><dc:subject>sadovnjak</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>Poskus vrednotenja vpliva kalcijevih gnojil na lastnosti tal ter mineralno sestavo plodov je potekal v letih od 2004 do 2006 na posestvu UKC Pohorski dvor. Vključeni sta bili sorti jabolk 'Gala' in 'Braeburn'. Kalcifikacija tal je bila izpeljana jeseni leta 2004 in 2005 z različnimi odmerki kalcijevih gnojil. Poskus s sorto 'Gala' je vključeval gnojenje s 5 t sadre/ha, 10 t sadre/ha, 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha in 20 t hidriatiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. Poskus s sorto 'Braeburn' je vključeval gnojenje s  15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha, 25 t sadre/ha in 20 t hidratiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv sadre na reakcijo tal, dostopnost hranil, predvsem kalcija v tleh in vpliv različnih načinov kalcifikacije na mineralno sestavo plodov. pH tal se je povečal po enkratni kalcifikaciji tal z apnom pri sorti 'Braeburn' za 15 % in pri sorti 'Gala' za 71 %. Po dvakratni kalcifikaciji z apnom se je pH tal v nasadu dreves sorte 'Gala' povečal za 80 %. Uporaba apna (20 t/ha) je povečala koncentracijo Ca v plodovih sorte 'Braeburn' za 16 %, medtem ko uporaba drugih kalcijevih gnojil tega učinka ni imela. Pri sorti 'Gala' je bil vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije Ca v plodovih manj izrazit.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-20 21:01:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
