UMETNOST TETOVIRANJA NEKOČ IN DANESŠirovnik, Doroteja (Avtor) Balažic, Janez (Mentor) tetoviranjetehnikeorodjamotivikavterizacijaskarifikacijaanketaTetoviranje je dejavnost, stara kot človeštvo samo. Je dejavnost, ki ni nikoli nehala delovati in obstajati, bila je prisotna na različnih delih sveta, ponekod v večji meri, drugod v manjši. Še danes je izredno aktivna in popularna. V prvem, teoretičnem delu smo spoznavali in odkrivali dokaze o začetkih tetoviranja, o tehniki, orodju in motivih. Zanimali so nas razlogi za tovrstno krašenje telesa in še drugačni načini krašenja, kot je kavterizacija (namerno povzročene opekline) in skarifikacija ali brazgotinjenje. Na temelju poglobljenega študija literature smo raziskovali umetnost tetoviranja skozi čas in se spraševali, od kod je nastala beseda tattoo. V empiričnem delu smo izvedli anketo in uporabili tehniko vezane ankete, podatke pa smo obdelali s frekvenčno distribucijo (grafični prikazi). Raziskavo v obliki ankete smo izvedli marca in aprila 2012. Anketa je bila narejena v računalniškem programu Google docs in je bila razposlana preko družabnega omrežja Facebook na anonimne naslovnike. Ugotavljali smo, ali je tetoviranje še danes aktivno, koliko so v povprečju stari posamezniki, ko se odločijo za tatu, zakaj se odločijo oziroma zakaj jih to ne zanima, če niso tetovirani. Na temelju vprašalnika smo spoznali, da je tetoviranje še danes močno prisotno v družbi, sploh v zgodnjih dvajsetih letih. Še vedno pa imajo tatuji nek slabšalen prizvok in marsikdo misli, da se tako označujejo kvečjemu motoristi, kriminalci ali pripadniki nižjega razreda. Z afirmacijo tatujev pri filmskih, športnih zvezdah in drugih medijskih osebnostih tetovaže pridobivajo na vrednosti. Veliko je tetovaž, ki so samo dekorativnega značaja, ker je posamezniku določen tatu samo všeč. A kljub temu še ima večina tetovaž neko globlje ozadje, nek morebiti izrazito intimno zavezujoč pomen, za katerega ve le tisti, ki tetovažo nosi. [D. Širovnik]20122012-06-20 21:42:39Diplomsko delo36686sl