<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36767"><dc:title>PROCES EKSPATRIATIZMA IN PROBLEMI POVEZANI Z NJIM</dc:title><dc:creator>Pestotnik,	Ana Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodni kadrovski management</dc:subject><dc:subject>proces ekspatriatizma</dc:subject><dc:subject>manager ekspatriat</dc:subject><dc:subject>manager repatriat</dc:subject><dc:subject>kulturni šok</dc:subject><dc:description>Globalizacija je pojav, ki je v civilizaciji prisoten že tisočletja, čeprav je pojem prisoten komaj nekaj desetletij. S tem, ko se podjetja razširjajo preko meja, se pojavi potreba po delovni sili, ki bi bila sposobna voditi podružnice v tuji državi. Posledično se spremeni vloga kadrovskega managementa, saj se mora soočiti z več kot le eno nacionalno mejo. 

V teoretičnem delu tega dela spoznamo zgodovino razvoja kadrovskega managementa in mednarodnega kadrovskega managementa. Poglobimo se v proces ekspatriatizma, ki ga razložimo korak za korakom, hkrati pa izpostavimo probleme, s katerimi se soočajo ekspatriati in managerji v mednarodnem kadrovskem managementu. 

V empiričnem delu se osredotočimo na problematiko kulturnega šoka. Zanimalo nas je, ali se da vpliv kulturnega šoka zmanjšati s pripravami nanj in z izbiro takega osebja, katerega osebnostne lastnosti se nagibajo k ekstrovertiranosti. Kulturni šok lahko štejemo za enega možnih razlogov za neuspešno končano mednarodno nalogo.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-26 17:53:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36767</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
