<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36773"><dc:title>Ugotavljanje in vrednotenje stresa</dc:title><dc:creator>Golčman,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krivec,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>24-urni EKG</dc:subject><dc:subject>HRV</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Beseda stres je danes pogosto uporabljena, saj živimo v svetu, ki se hitro razvija in od nas zahteva nenehno prilagajanje. Stres lahko opišemo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor osebe, posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem. V diplomskem delu smo želeli poiskati povezavo med psihološko stresno obremenjenostjo, ocenjeno z izpolnjenim Godwinovim vprašalnikom in fiziološko stresno obremenjenostjo, ocenjeno z analizo spremenljivosti srčne frekvence.  
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali s pomočjo Godwin rangiranega anketnega vprašalnika, nato smo ta vprašanja primerjali z analizo variacije srčne frekvence (24 - urni Holter monitoring). V raziskavi je sodelovalo 60 oseb obravnavanih v Internistični srčno-žilni ambulanti v Termah Zreče, ki so nosili 24-urni Holter snemalnik. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega SPSS 19,0. 
Rezultati: Z ozirom na dobljene rezultate smo ugotovili, da analiza spremenljivosti srčne frekvence označuje velike interindividualne razlike v ocenjevanju delovanja avtonomnega živčnega sistema preiskovancev. Ugotovili smo pomembno razpršenost posameznih parametrov analize variacije srčne frekvence, kar označuje različno stopnjo simpatikotonične in vagotonične aktivacije. Hkrati pa smo ugotovili statistično pomembno povezanost med starostjo (r=0,326; p=0,011), ter tremi parametri analize variacije srčne frekvence (SDNN (r= -0,371; p= 0,004); pNN50 (r= -0,337; p= 0,008); in T power (R= -0,380; p= 0,002) ter stresno obremenjenostjo opredeljeno z vprašalnikom.
Sklep: Analiza variacije srčne frekvence ponuja možnosti opredeljevanja stresne obremenitve saj lahko z njo ocenimo stresno obremenjenost, vendar bi bilo v prihodnosti potrebno opredeliti natančen kvantitativni model.                        </dc:description><dc:publisher>[T. Golčman]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-27 09:58:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36773</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
