<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36774"><dc:title>VPLIV DIFERENCIACIJE IN INDIVIDUALIZACIJE NA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE V OSNOVNI ŠOLI</dc:title><dc:creator>Đaković,	Branka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nivojski pouk</dc:subject><dc:subject>diferenciacija</dc:subject><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>preverjanje in ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>mnenje o nivojskem pouku.</dc:subject><dc:description>Pričujoče diplomsko delo predstavlja oris nivojskega pouka in mnenja, ki so se oblikovala o diferenciaciji in individualizaciji pouka v osnovni šoli. Ta sistem delovanja, ki velja vse od leta 1996, smo povezali s preverjanjem in ocenjevanjem znanja učencev, ki so del devetletne osnovne šole.

Glavni poudarek smo namenili vplivom nivojskega pouka na učence in učitelje. Želeli smo ugotoviti, kako ti sprejemajo diferenciacijo pri pouku slovenščine in ali ta pozitivno vpliva na njihovo izobraževanje ter posledično znanje. Poleg tega smo si zastavili vprašanje o pravilnem udejanjanju preverjanja in ocenjevanja znanja v nivojskem pouku in zakaj se učenci v današnjem času sploh učijo.

Za nastanek diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali teoretično stran obravnavane teme. Za primerjavo dejstev in odkrivanje podrobnosti med nivoji ter preverjanjem in ocenjevanjem pa komparativno metodo. Za pridobitev odgovorov v empiričnem delu smo uporabili anketo in grafično metodo za prikaz rezultatov.

Teoretična izhodišča smo osvetlili z empiričnim delom in prišli do spoznanja, da nivojski pouk pozitivno vpliva na delovanje učencev in učiteljev, saj so oboji zadovoljni s tovrstnim načinom poučevanja, vendar bi v razredu potrebovali boljše učence, da bi ti dvigovali povprečje in bili za vzgled – to je mnenje učiteljev in učencev. Slednji menijo, da se njihovo znanje ni izboljšalo. Tega pa verjetno ne smemo pripisovati preverjanju znanja, saj smo z anketnim vprašalnikom ugotovili, da učiteljice izvajajo preverjanje v času pouka in vedno pred ocenjevanjem, tako da učenci pravočasno oz. pred vrednotenjem svojega znanja pridobijo povratno informacijo o tem, kje bi se dalo odpraviti vrzeli v snovi. Verjetno pa modernizacija družbe vpliva tudi na pogled učencev glede njihovega znanja, kajti izkazalo se je, da so učencem motivacija za učenje v veliki večini le ocene in ne znanje, ki naj bi ga uporabili v svojem življenju.      </dc:description><dc:publisher>[B. Đaković]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-27 11:25:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36774</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
