VIKTIMOLOŠKI POGLED NA ŽRTVE TRGOVINE Z LJUDMIŠkolnik, Mirjana (Avtor) Dežman, Zlatan (Mentor) viktimologijatrgovina z ljudmižrtve trgovine z ljudmičlovekove pravicepravna zaščita žrtve(re)integracijaProblematika trgovine z ljudmi postaja vse bolj intenzivna in razpršena. S svojimi različnimi pojavnimi oblikami je vse bolj prepoznavna in izstopajoča; beračenje, prisilno delo in izkoriščanje dela so poleg prisilne prostitucije in drugih oblik spolne zlorabe ključni nameni trgovanja z ljudmi. Trgovanje se predvsem analizira v kontekstu preprečevanja organiziranega kriminala in nadzora migracij, potrebne pa bi bile obravnave s poudarkom na položaju žrtve in njene zaščite. Glavni prispevek viktimologije, znanosti o žrtvi in viktimoloških raziskav je ravno v tem, da se iščejo biološki, psihološki, socialni in situacijski faktorji in značilnosti posameznikov, ki so postali žrtev v specifični situaciji. Viktimogene predispozicije predstavljajo tiste karakteristične ali osebne lastnosti, ter okoliščine, ki določajo, da je posamezen subjekt bolj izpostavljen ali manj zaščiten od drugih, ter bolj podložen temu, da postane žrtev. Vsi, ki se srečujejo z žrtvami trgovine z ljudmi, si želijo, da bi lahko izluščili nek profil potencialnih in dejanskih žrtev, vendar pa lahko postane žrtev kdorkoli, ki se v določenem trenutku nahaja v tvegani situaciji, zaradi katere postane ranljiv( npr. izguba zaposlitve, eksistencialna ogroženost, naivnost in slepo zaupanje, želja po hitrem zaslužku,…). A vendarle obstajajo nekatere skupne značilnosti žrtev, prav tako pa tudi bolj rizične skupine oseb, to so predvsem otroci in ženske. Vse pogosteje pa se v vlogi žrtve pojavljajo tudi moški. Novejša viktimološka prizadevanja se usmerjajo predvsem v skrb in pomoč žrtvam različnih kaznivih dejanj, saj so raziskave pokazale, da policija in kazensko pravosodje žrtve vse prevečkrat zanemarjata. Žrtvam trgovine z ljudmi je potrebno nuditi ustrezno pomoč in asistenco, opredeljeno v nacionalnih zakonih in mednarodnih dokumentih, katerih obveznosti prevzema tudi Republika Slovenija. Vendar je pravna zaščita žrtve v večini držav pogojena s sodelovanjem žrtve z organi pregona. Žrtve trgovine z ljudmi so zaradi psihofizičnih posledic izkušnje ujetništva in nasilja v nevarnosti, da brez ustrezne celostne pomoči in dolgoročnih, dobro načrtovanih rešitev in možnosti izbire ponovno postanejo žrtve. Program reintegracije za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju brez nasilja, izkoriščanja in kršenja človekovih pravic. [M. Školnik]20122012-06-29 09:30:39Diplomsko delo36806sl