DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921Jug, Marjetka (Avtor) Friš, Darko (Mentor) gerentska upravamestna občinaNarodni svetrazmerje med Nemci in Slovencislovenizacija celjskega mestapopis prebivalstva leta 1921občinske volitve leta 1921Jugoslovanska demokratska strankažupanske volitvedr. Juro Hrašovec.Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole. [M. Jug]20122012-07-06 08:08:08Diplomsko delo36872sl