Uporaba psiholoških spoznanj pri izogibanju napačnih sklepov med preiskavami : diplomsko delo univerzitetnega študijaSmrekar, Helena (Avtor) Areh, Igor (Mentor) kazniva dejanjapreiskovanjenapakenezakonita obsodbadiplomske nalogeV diplomskem delu smo predstavili problematiko napak pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki lahko z nepozornostjo in nekritičnostjo preiskovalcev (v diplomskem delu s pojmom preiskovalci poimenujemo policiste, kriminaliste in forenzične strokovnjake) prerastejo v preiskovalne neuspehe. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili preiskovalne napake, ki so ključni vzroki, da se preiskava osredotoči na nedolžnega človeka ali pa so to vzroki, da je preiskava neuspešna. V drugem delu diplomskega dela predstavljamo nekaj primerov preiskovalnih neuspehov, kjer so preiskovalne napake vodile v obsodbo nedolžnih ljudi, ki so bili obsojeni za dejanja, ki jih niso storili. Z obsodbami nedolžnih ljudi se uniči življenje po krivem obsojenega človeka, saj težko v celoti opere svoje ime, izgubi pa nekaj let svojega življenja. Njim oblasti z neodkritimi napakami med preiskavo in sojenjem uničijo možnosti za normalno življenje, kar pa je omogočeno pravemu storilcu, saj ga kljub oprostitvi nedolžnih osumljencev ponavadi ne najdejo ali je pregon kaznivega dejanja vmes že zastaral. Na koncu diplomskega dela zato predstavljamo še napotke kanadskih tožilcev za preprečevanje napak v različnih fazah preiskave, predstavljamo pa tudi učinkovit kanadski model preiskovanja velikih kazenskih primerov, ki zmanjšuje tveganje za preiskovalne napake. H. Smrekar]20122012-07-10 12:46:39Diplomsko delo/naloga36912sl