<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36929"><dc:title>Ocene in stališča zaposlenih na centrih za socialno delo do sodelovanja s policisti - študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Jecl,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorenak,	Vinko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>centri za socialno delo</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>študije primerov</dc:subject><dc:subject>analize</dc:subject><dc:subject>vprašalniki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu avtor predstavi obe instituciji, policijo in centre za socialno delo. Najprej se osredotoči na policijo, njeno zgodovino, sestavo in organiziranost. Avtor opiše celotno sestavo policije od ministrstva za notranje zadeve do policista in njegovega dela. Še posebej se osredotoči na potek policistovega dela in vse dejavnike, ki nanj vplivajo. Kot posledico se avtor osredotoči tudi na stres pri policijskem delu. V nadaljevanju opisuje centre za socialno delo, njihovo organiziranost, delovanje in tudi delavca kot osebnost ter dejavnike, ki vplivajo na potek njihovega dela. V tretjem sklopu avtor združi obe instituciji in se osredotoči na njuno sodelovanje in skupne točke. Povzame tudi v skupnost usmerjeno policijsko delo in med obema institucijama prepletajočo se zakonodajo. 

V empiričnem delu naloge avtor predstavi metode, namene in cilje diplomske naloge ter opis vprašalnika, s pomočjo katerega je lahko določil težave in kasneje rešitve boljšega sodelovanje med policijo in centri za socialno delo. Pri tem se je opiral na pravilno izpolnjene vprašalnike 53 delavk in delavcev centrov za socialno delo občin Velenje, Logatec, Ajdovščina, Piran, Idrija, Krško, Slovenska Bistrica, Ptuj, Grosuplje in Brežice. Postavi si sedem hipotez, ki jih preuči s pomočjo analiz, s pridobljenimi rezultati iz vprašalnikov pa jih kasneje primerja. Na koncu avtor s pomočjo Pearsonovega koeficienta, T-testa in analize variance ugotavlja različne povezanosti.

V zaključku avtor povzame ugotovitve, ki jih je pridobil tako v teoretičnem, kot v empiričnem delu, ter predlaga praktične izboljšave oziroma področja, kjer so le te potrebne.      </dc:description><dc:publisher>S. Jecl]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-07-11 16:50:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36929</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
