<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36934"><dc:title>SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU</dc:title><dc:creator>Alihodžić,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanonik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovstvena folklora</dc:subject><dc:subject>folklorni dogodek</dc:subject><dc:subject>tekst</dc:subject><dc:subject>tekstura</dc:subject><dc:subject>kontekst</dc:subject><dc:subject>šege</dc:subject><dc:subject>anekdote</dc:subject><dc:subject>literarjenje.</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.      </dc:description><dc:publisher>[A. Alihodžić]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-07-11 21:56:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36934</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
