<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36941"><dc:title>Vpliv zniževanja soli v mesnih izdelkih na vsebnost skupnega števila mikroorganizmov</dc:title><dc:creator>Kropf,	Irena-Leonida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cencič,	Avrelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušar,	Livija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kranjska klobasa</dc:subject><dc:subject>hot dog v naravnem ovitku</dc:subject><dc:subject>vsebnost soli</dc:subject><dc:subject>kronične bolezni</dc:subject><dc:subject>mikrobiologija mesnih izdelkov</dc:subject><dc:description>V nalogi smo preučevali možnost zniževanja odstotka soli v mesnih izdelkih, predvsem pa, kako znižanje odstotka soli v posameznem tipu izdelka vpliva na mikrobiološko sliko in senzorično na oceno z vidika možnosti uvedbe takšnih izdelkov v redne proizvodnje. Preučevali smo kranjsko klobaso in hot dog v naravnem ovitku. Vse izdelke smo mikrobiološko pregledali na posamezni dan roka trajanja in analitsko določili odstotek soli v izdelkih. Pred koncem roka trajanja smo vse izdelke tudi senzorično ocenili. Podatke smo uredili in jih statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa MsExcel (2007) in izdelanih programov (Visual Basic) za linearno regresijo. Ugotovitve so bile naslednje: pri istih proizvodnih pogojih so imeli mesni izdelki z vsebnostjo višjega odstotka soli boljšo mikrobiološko sliko. To pomeni nižjo skupno število mikroorganizmov, v primerjavi z mesnimi izdelki z nižjim odstotkom soli. Ugotovili smo tudi razlike v barvi in okusu mesnega izdelka pri različnih odstotkih vsebnosti soli.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-07-12 13:29:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>36941</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>