LITERARNA ZGODOVINARKA MARJA BORŠNIK (1906-1982)Jelen, Tonja (Avtor) Perenič, Urška (Mentor) Marja Boršnikliterarni obdelovalecliterarni znanstvenikliterarni zgodovinarSiegfried J. SchmidtUrška PereničpozitivizemMarja Boršnik je bila urednica, aktivna članica Slavističnega društva, pisateljica, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, predstojnica katedre za slovenski jezik, dopisna članica SAZU, predavateljica, inšpektorica za srednje in visoke šole, strokovna inšpektorica za slavistiko in literarna zgodovinarka, kar je tudi njena osrednja vloga. Svoje študije je največ namenila Antonu Aškercu, Ivanu Tavčarju, Franu Celestinu, Janku Glazerju, Alojzu Gradniku in Prežihovemu Vorancu. Posebno pozornost je kot literarna zgodovinarka usmerjala na ženske ustvarjalke, in sicer na Vido Taufer, Vido Jeraj in Zofko Kveder. Njen raziskovalni pristop k literaturi je izhajal s pozitivističnih podlag (njena profesorja sta bila France Kidrič in Ivan Prijatelj), vendar pa je zanj značilno tudi veliko zelo subjektivističnih vrednotenj. V diplomski nalogi so me zanimale njene monografske študije o Antonu Aškercu, in sicer sem pozornost namenila analizi njenega pristopa, pri čemer sem zlasti preverjala splošno utrjeno spoznanje o njeni pripadnosti pozitivistični »šoli«. Pomemben je tudi teoretski del naloge, v katerem pa sem Marjo Boršnik na podlagi sistemskih modelov literature (Siegfried J. Schmidt; Urška Perenič) umestila v literarni sistem, natančneje na raven literarne obdelave, s čimer sem skušala predvsem izostriti mesto literarnega obdelovalca/obdelovalke oz. literarnega znanstvenika/znanstvenice v kompleksnem literarnem procesu. Literarna obdelava namreč za razliko od produkcije, recepcije literarnega dela še zdaleč ni (bila) deležna takšne pozornosti. [T. Jelen]20122012-08-21 18:05:09Diplomsko delo37218sl