<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37329"><dc:title>TEHNIKE OBVLADOVANJA STRESA V DELOVNEM OKOLJU</dc:title><dc:creator>Štamcar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Miglič,	Gozdana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stres pri delu</dc:subject><dc:subject>tehnike obvladovanja stresa.</dc:subject><dc:description>Stres je spremljevalec današnjega življenja. Neposredno vpliva na celotno telo in dolgoročno povzroča različne bolezni. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo opisne metode opredelili stres, njegove faze in stresorje. Nato smo predstavili posamezne vrste stresa. V nalogi smo se predvsem osredotočili na stres v delovnem okolju in njegov celovit vpliv na posameznikovo življenje. Posvetili smo se različnim tehnikam za dolgoročno odpravljanje napetosti ter tehnikam za obvladovanje trenutnih telesnih napetosti. Na koncu smo opredelili še tehnike obvladovanja stresa z vidika podjetja. V empiričnem delu diplomske naloge smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jo izvedli znotraj banke X. Zanimalo nas je, ali zaposleni v banki X zaznavajo stres na svojem delovnem mestu, če ga, katere tehnike za njegovo obvladovanje poznajo oziroma jih uporabljajo, ter raziskali, kakšne načine sproščanja jim nudi samo podjetje. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli med 43 zaposlenimi v banki X. Podatke smo nato analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel in statističnega programa Statistical Package for the Social Sciences - SPSS. Testi hipotez so pokazali, da ženske tehnik sproščanja ne uporabljajo pogosteje kot moški. Statistično smo lahko hipotezo potrdili le delno, saj se ženske bolj kot moški sproščajo le pri kuhanju. Hipotezo, da starejši lažje sprejmejo okoliščine, ki so zanje stresne, smo v celoti ovrgli. Prav tako smo ovrgli hipotezo, da so vodilni oziroma delavci z večjo odgovornostjo bolj podvrženi stresu. Temu je botrovalo tudi dejstvo, da je bil vzorec vodilnih zaposlenih izrazito majhen. Trdili smo, da anketiranci, ki so v podjetju zaposleni vrsto let, veliko laže izrazijo svoje nestrinjanje z nadrejenim ter se posledično stresu izognejo. Vendar smo prišli do ugotovitve, da temu ni tako. Z anketo smo ugotovili, da so zaposlenci le redko podvrženi negativnim dejavnikom stresa znotraj delovnega okolja. Zato lahko sklepamo, da so zadovoljnejši,kot smo predpostavljali, kar pa pozitivno vpliva tako na samo delo v podjetju kot na njihovo zasebno življenje.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-27 13:42:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
