<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37334"><dc:title>Angelina Jollie: V deželi krvi in medu : (open source intelligence)</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuša,	Teodora	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obveščevalna dejavnost</dc:subject><dc:subject>javni viri</dc:subject><dc:subject>pridobivanje podatkov</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Angelina Jolie se je po obisku Bosne in Hercegovine – kot ambasadorka dobre volje Organizacije združenih narodov zaradi goreče osebne želje odločila, da napiše scenarij za ljubezensko vojno dramo. Med pisanjem scenarija se je posvetovala z ameriškim diplomatom in članom Clintonove administracije Richardom Holbrookom, ki je bil eden izmed soavtorjev Daytonskega mirovnega sporazuma, generalom Wesley Clarkom, ki je bil direktor za strateške načrte in politiko obrambnega ministrstva med vojno v BiH ter tujim dopisnikom Tomom Gjeltenom. Med tem naj omenimo, da je bil Richard  ugleden »pro bono« odposlanec predsednika Clintona za Balkan, njegova naloga pa je bila umiritev napetosti med Srbijo in vojsko OVK , ki se je zavzemala za samostojnost Kosova. Holbrooke je bil podpredsednik podjetja Perseus LLC, član upravnega odbora gigantskega podjetja AIG. Zanimivo je, da so prav ta podjetja zabeležila največjo rast dobička v času vojne na Balkanu. Clarkovo sporno srečanje in izmenjavanje baretk z voditeljem bosanskih Srbov, Ratkom Mladićem, je tako v ZDA kot drugje po svetu povzročilo val zgražanj. Ta ista oseba je kljub polemikam in strašanskim napakam dobila naziv SACEUR . Javno mnenjske raziskave kažejo na to, da sam film v Bosni in Hercegovini pomaga celiti rane, a jih po drugi strani v Srbiji šele zares odpira. Diplomska naloga proučuje različna stališča s pomočjo uporabe različnih metod in se poskuša približati resnici nekje na »sredini« med podatki pridobljenimi s pomočjo OSINT  metode ter mnenji laične javnosti.      </dc:description><dc:publisher>M. Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-27 16:38:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37334</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
