<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37372"><dc:title>Zakonodajna rešitev navijaškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Biro,	Nikolaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slokan,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>navijači</dc:subject><dc:subject>navijaške skupine</dc:subject><dc:subject>športne prireditve</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi predstavljam  zakonodajne rešitve navijaškega nasilja. Navijači in z njimi povezano navijaško nasilje je staro kot same športne panoge. Skozi leta so se spreminjale tako športne discipline, kot sami navijači, ki v zadnjih desetletjih povzročajo incidente ter predstavljajo problem v družbi. 

Navijaško nasilje na in ob športnih prireditvah predstavlja tudi ekonomski problem državi, kajti stroški varovanja in povzročena materialna škoda predstavljata  nepotreben strošek tako državi kot športnim klubom. V preteklosti in sedanjosti so skrajne politične opcije poskušale izrabiti v navijaški subkulturi svoje politične interese, kar se je najbolj izražalo pri razpadu bivše Jugoslavije. Navijaško nasilje poskušajo države reševati na različne načine, vsem pa je skupno, da jih poskušajo reševati z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. 

Zakonski ukrepi, ki jih pri preprečevanju navijaškega nasilja uporabljajo razvitejše evropske države so: prepoved metanja predmetov na igrišče ali sam športni objekt, načrtno maskiranje obraza, prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov, prepoved petja pesmi, ki temeljijo na rasni in verski izpovedi, prepoved vnosa transparentov, ki vzbujajo sovraštvo in temeljijo na rasni in verski izpovedi ter prepoved vstopa na športni objekt osebam, ki so bile sankcionirane.

Čeprav omenjeni zakonski ukrepi natančno določajo, kaj je prepovedano in kaj ne, se na samih evropskih športnih prireditvah ter drugod po svetu še vedno dogajajo razni incidenti ter z njimi povezano navijaško nasilje, zato se poraja vprašanje ali so zakonodajni ukrepi osnovni temelj pri reševanju navijaškega nasilja.

V prvem delu  diplomskega dela je opredeljeno, kdo so sploh navijači, kakšna je struktura navijaške skupine in kakšna je njihova časovna ter prostorska mobilnost pred športnim dogodkom, pa tudi kakšne vrste nasilja na športnih prireditvah poznamo.

 V drugem delu so opisane navijaške scene držav v Evropi. Prav tako je opisana veljavna zakonodaja in ukrepi, ki preprečujejo navijaško nasilje po naštetih državah ter nekatere oblike preprečevanja navijaškega nasilja.

Diplomsko delo zaključujemo z verifikacijo hipotez in razpravo ter nekaterimi nasveti za rešitev opisanega problema.      </dc:description><dc:publisher>N. Biro]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-28 20:19:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37372</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
