<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37404"><dc:title>PLESNA DRAMATIZACIJA JANKO IN METKA Z VIDIKA GLEDALIŠČA IN GLEDALIŠKE VZGOJE</dc:title><dc:creator>Rženičnik,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ilić,	Olivera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Plesna dramatizacija</dc:subject><dc:subject>plesna vzgoja</dc:subject><dc:subject>gledališče</dc:subject><dc:subject>gledališka uprizoritev</dc:subject><dc:subject>vživljanje v vlogo</dc:subject><dc:subject>motivacija.</dc:subject><dc:description>Ples je eno izmed področij dejavnosti, ki ima velik pomen za celostni razvoj otroka. Otrok se preko dejavnosti na področju plesa sprosti ter si pridobi določene spretnosti, sposobnosti in znanja. Ena izmed vsebin na področju plesa je tudi plesna dramatizacija. Postopek oblikovanja plesne dramatizacije bi lahko primerjali s postopkom uprizoritve gledališke predstave.

Glavni namen diplomskega dela je na osnovi študije primera spremljati nastanek in razvoj plesne dramatizacije Janko in Metka v skupini predšolskih otrok. Diplomska naloga je empirična. Sestavljena je iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del obsega na začetku splošne značilnosti s področja plesne vzgoje na predšolski stopnji, obsežnejši del pa je namenjen teorijam o gledališču, ki so predstavljene iz zornih kotov štirih različnih avtorjev, ti so Draga Ahačič, Henrik Neubauer, Robert Pignarre in Zdravko Zupančič. V empiričnem delu smo na osnovi opazovanja skupine otrok pri procesu ustvarjanja plesne dramatizacije Janko in Metka želeli ugotoviti, ali nam bo uspelo skozi določeno časovno obdobje oblikovati končen izdelek, ki ga bodo otroci predstavili pred starši, kakšna bo pri tem motivacija in v kolikšni meri bodo otroci uspešni pri vživljanju v določeno vlogo, katere vloge jim bodo bolj všeč in v kolikšni meri bodo pri ustvarjanju potrebovali vodenje. Raziskovalni vzorec zajema 21 otrok, ki obiskujejo vrtec Borisa Pečeta. Stari so od tri do šest let. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da so vsi otroci, ne glede na starost, v določenem časovnem obdobju sposobni osvojiti določeno plesno dramatizacijo ob vodenju odraslega, da obstajajo med otroki razlike v motivaciji in da so te vidne tudi pri priljubljenosti določenih vlog.            </dc:description><dc:publisher>[S. Rženičnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-29 19:37:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
