<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37422"><dc:title>ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE</dc:title><dc:creator>Žerjav,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zunanja trgovina</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:subject>gospodarski kazalniki</dc:subject><dc:subject>avtomobilska industrija</dc:subject><dc:subject>izvoz</dc:subject><dc:subject>uvoz</dc:subject><dc:subject>trgovinska bilanca</dc:subject><dc:description>Nemčija je eno od najbolj razvitih svetovnih gospodarstev in hkrati precej odprto gospodarstvo. Ima močan izvozni sektor, saj izvozi okoli 40% vrednosti svojega bruto domačega proizvoda in je glede na izvoz druga največja svetovna trgovinska velesila. 

Že pred davnimi leti so nemški ekonomisti govorili o mednarodnem trgovanju. Tako je na primer nemški ekonomist Friedrich List poudarjal, da je ameriško konkurenco treba zaščititi pred angleško, ščititi pa jo je treba tako dolgo, dokler sama ne bo postala dovolj konkurenčna. Pomembno pri tem je, da ne uničiš tuje konkurence, ampak okrepiš svojo. Zagovarjal je tudi zaščito industrije, ne pa kmetijstva. Ta ideja je še dandanes »živa« zaradi tega, ker so koristi tistih, ki z zaščito pridobijo, neprimerno večje od stroškov tistih, ki jih utrpijo. Te ideje so v Nemčiji postale realnost, tako vsaj kažejo vsi ekonomski kazalniki, ki jih bomo v nadaljevanju tudi opisali. 

V letu 2008 je svet zajela svetovna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so na primer upad števila zaposlenih, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, počasnejša gospodarska rast itd.,so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo natančneje predstavili, kakšno je trenutno stanje nemškega gospodarstva.

Zaradi vse večje prisotnosti globalizacije in medsebojne povezanosti med državami se je vpliv finančne in gospodarske krize hitro preselil v avtomobilsko industrijo, ki je najpomembnejša industrija v Nemčiji in predstavlja delovno mesto za vsakega sedmega prebivalca Nemčije. Povpraševanje po avtomobilih je močno upadlo, kopičile so se zaloge vozil, naraščali so stroški skladiščenja, proizvodnja je močno upadla, ponekod celo ustavila in posledično so ljudje ostali brez zaposlitve.                  </dc:description><dc:publisher>[N. Žerjav]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2012-08-30 12:38:38</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37422</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
