OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLINDraksler, Maša (Avtor) Vezjak, Boris (Mentor) etikaetika vrlinmoralamoralna vzgojateorije moralne vzgojemoralno presojanjevrlineSokratPlatonAristotelotrokpredšolski otrokprijateljstvopotrpežljivostdelavnostdobrodobrotapogumotrokovo razumevanje vrlin.Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi. [M. Draksler]20122012-08-30 19:42:51Diplomsko delo37433sl