<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37450"><dc:title>Trgovina z ljudmi, prisilno delo in izkoriščanje delovne sile na Finskem, Poljskem in v Estoniji ter vzporednica z razmerami v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Resnik,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>prisilno delo</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>primerjave</dc:subject><dc:subject>Finska</dc:subject><dc:subject>Poljska</dc:subject><dc:subject>Estonija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava eno izmed bolj pogostih oblik trgovine z ljudmi, konkretneje – prisilno delo in izkoriščanje delovne sile. Čeprav večina ljudi misli, da se to dogaja le v nerazvitih državah Azije in Afrike in ne v 21. stoletju razvitih Evropskih držav, bo to diplomsko delo pokazalo na univerzalnost tega problema in na njegovo zagotovo prisotnost tudi v tem delu Evrope.
Diplomsko delo temelji predvsem na knjigi »Trafficking for forced labour and labour exploitation in Finland, Poland and Estonia« (Jokinen idr, 2011) in je sestavljeno iz sedmih poglavij. V uvodnih dveh poglavjih predstavim cilje in metode diplomskega dela ter opredelim nekatere temeljne pojme. Nato sledijo tri poglavja, kjer se osredotočam na Finsko, Poljsko in Estonijo. Znotraj vsakega od teh poglavij predstavim tri glavne teme. Najprej se osredotočim na razmere v dotični državi, torej na njihove definicije prisilnega dela in izkoriščanja delovne sile, v okviru trgovine z ljudmi; statistiko, značilnosti žrtev in trgovcev z ljudmi, zakonodajo države in  zaznavanje trgovine z ljudmi. V drugih dveh delih pa se osredotočim na probleme posamezne države ter kako so se in se še vedno spopadajo z njimi, torej na rešitve. Šesto poglavje predstavlja analizo razmer obravnavanih držav. Najprej primerjam Finsko, Poljsko in Estonijo ter predstavim kaj je podobno, kaj dobro in kaj slabo. Nato pa vsa spoznanja primerjam z razmerami v Sloveniji. Predstavim urejenost zakonodaje na tem področju pri nas, prikažem nekaj statističnim podatkov in samo prakso oziroma dejansko stanje na domačih tleh. Tako na nek način povzamem študijo primerjave teh treh držav in jo primerjam s slovenskimi razmerami. Diplomsko delo končam s poglavjem sklepne misli in odgovorom na predpostavki diplomskega dela.      </dc:description><dc:publisher>T. Resnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-31 11:36:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37450</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>