<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37456"><dc:title>INTERNETNO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NKBM D.D.</dc:title><dc:creator>Blagojević,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Internetna banka</dc:subject><dc:subject>podatek</dc:subject><dc:subject>stranka</dc:subject><dc:subject>overjanje</dc:subject><dc:subject>SSL</dc:subject><dc:subject>https.</dc:subject><dc:description>Dandanes ponuja spletno bančništvo večina večjih bank. Uporabnikom omogoča upravljanje bančnih transakcij preko varnega spletnega mesta. Prav zato lahko trdimo, da je internet vsekakor spremenil način kako upravljamo z svojimi financami. 

Zahvaljujoč tehnologiji in internetnemu dostopu nam v primeru, da moramo v banko ni potrebno od doma, če nam do tega ni. Z razvojem interneta lahko mnogo postorimo kar preko spleta. Z uporabo internetne banke lahko upravljamo naše finance kar od doma ali kjerkoli to želimo. Potrebujemo le dostop do interneta. 

Spletno bančništvo pa prinaša koristi tako bankam kot strankam. Najpomembnejša prednost spletnega bančništva je ta, da lahko z kliki na miški preko računalnika skoraj v celoti nadomestimo tradicionalno bančništvo in s tem čakanje v vrstah bank. Prav zaradi omenjenih koristi lahko trdimo, da spletno bančništvo spreminja bančništvo kot smo ga poznali do sedaj. Kljub vsem prednostim pa ima tovrstno bančništvo tudi svoje slabosti. Glavna slabost spleta je vprašanje varnosti. Internetno bančništvo je tarča nepridipravov in kriminala vse od samega začetka razvoja. Čeprav uporablja večina spletnih bank šifriranje in standarde overjanja, da bi zaščitile zaupne transakcije, je napade zelo težko preprečiti. 

Kakšna je prihodnost internetnega bančništva je zelo težko reči, a glede na dejstvo, da ga uporablja vedno več ljudi lahko rečemo, da izgleda vse svetlejša predvsem zato, ker so začeli uporabniki zaupati v varnostne mehanizme tovrstnega sistema.            </dc:description><dc:publisher>[T. Blagojević]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-31 13:32:31</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37456</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
