<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37460"><dc:title>HUMOR V TISKANIH OGLASIH</dc:title><dc:creator>Šalamun,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Završnik,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>humor</dc:subject><dc:subject>vrste humorja</dc:subject><dc:subject>oglaševanje</dc:subject><dc:subject>tiskani oglasi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Humor v slovarju pomeni kakovost – da si zabaven ali smešen, ampak v oglaševanju je to zelo resen ter tvegan posel. Namen oglaševanja s humorjem je več kot samo spraviti v smeh par ljudi. Potrebno je upoštevati, da kadar se uporablja humor v oglaševanju, da so različne stvari smešne različnim ljudem. Oglas, ki lahko nekoga nasmeji, lahko pri drugem pusti slabi vtis. Humor se v oglaševanju uporablja že vrsto let, vendar na slovenskem trgu ni toliko prisoten še posebej v tiskanih oglasih. Kljub temu da je humor učinkovit mehanizen za ustvarjanje pozornosti, je ključnega pomena za oglaševalce, da najdejo primerno vrsto humorja za svoj izdelek. Predvsem uporabljene vrste humorja so:satira, resonanca, parodija, dovtip ter humor na lasten račun. Večina oglasov po teh kriterij je povprečna, čeprav obstaja tudi nekaj kakovostnih. 

Kljub različnim medijem, ki so nam na voljo, se še vedno v veliki meri odločajo za oglaševanje preko tiskanih medijev, kateri so še vedno priljubljen način oglaševanja. Tiskane oglase zasledimo v revijah, časopisih, plakatih in drugih publikacijah Podrobneje so opisani tiskani oglasi, katere sem uporabila tudi v analizi praktičnega dela diplomskega seminarja.            </dc:description><dc:publisher>[T. Šalamun]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-31 14:53:52</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37460</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
