FENOMEN RAZMERIJ V LIKOVNEM IZRAZU IN STRUKTURIRANOST SLIKOVNE POVRŠINEPečnik, Iva (Avtor) Rimele, Oto (Mentor) razmerjeproporczlati rezantropometrični sistemformatnotranja struktura formatagestaltOsrednja tema diplomske naloge je bila raziskava prostorskih razmerij, ki so bila skozi zgodovino prisotna na različnih področjih umetniškega delovanja in so bila predmet mnogih raziskav ter poskusov generalizacije. Pregled preučevanj in uporabe proporcionalnih teorij skozi zgodovinska obdobja je pokazal, da je razumevanje in uporaba razmerij v tesni povezavi z določenim časovnim obdobjem. Izpostavljen je bil zlati rez kot univerzalno razmerje v naravi in umetnosti. Obravnavan je bil vpliv razmerij na kompozicijo, vsebino umetniškega dela in vizualno zaznavanje. S tega stališča je bila pozornost usmerjena tudi na gestalt psihologijo. Izpostavljena umetniška zvrst je bilo slikarstvo, pri čemer je bil poudarek predvsem na samem formatu in strukturni razdelitvi notranje slikovne površine. Obravnavani so bili različni načini členitve formata, ki lahko služijo kot smernice pri komponiranju. Bodisi zavestno določena ali izbrana po občutku, so v likovnem izrazu razmerja vedno intencionalna in niso slučajna, kar se je utemeljilo tudi skozi praktični del. Zmeraj je v ospredju celota, ki je rezultat ustvarjalnega izraza, subjektivnosti in sposobnosti usklajevanja vseh sestavnih delov umetniškega dela, od prostorskih odnosov med likovnimi elementi, delujočih napetosti, kompozicijskih zakonitosti do vsebine oz. sporočila, ki ga želi likovno delo posredovati. [I. Pečnik]20122012-09-05 18:45:02Diplomsko delo37637sl