<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=37727"><dc:title>INOVATIVNE OBDELAVE Z ELEKTROEROZIJO</dc:title><dc:creator>Planinšič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezočnik,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ženko,	Zdenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>invencija</dc:subject><dc:subject>inovacija</dc:subject><dc:subject>elektroerozijska obdelava</dc:subject><dc:subject>potopna elektroerozija</dc:subject><dc:subject>žična elektroerozija</dc:subject><dc:subject>hibridni elektroerozijski postopki</dc:subject><dc:subject>izboljšave elektroerozije.</dc:subject><dc:description>Elektroerozijska obdelava spada med nekonvencionalne obdelave in je postopek, pri katerem pride do odnašanja materiala zaradi kombiniranega delovanja električne in toplotne energije. Najpogosteje se v industriji uporabljata potopna in žična elektroerozijska obdelava, predvsem zaradi natančnosti, ki jo lahko dosežemo z njima. Še do nedavnega je veljal pogoj, da mora biti obdelovanec električno prevoden za uporabo elektroerozijske obdelave. S poizkusi so dokazali, da je mogoče obdelovati tudi električno neprevodne materiale, kot je keramika. Področja uporabe elektroerozije se z leti večajo, saj jo uporabljajo tudi v kombinaciji z preostalimi nekonvencionalnimi postopki, zaradi večje učinkovitosti. Fizikalni princip elektroerozije ostaja enak, medtem ko različne študije kažejo, da se elektroerozijska obdelava stalno izpopolnjuje.                  </dc:description><dc:publisher>[D. Planinšič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-07 22:48:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37727</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>