OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOVKrošel, Marina (Avtor) Radonjič, Gregor (Mentor) Nizkoogljična družbaogljični odtistoplogredni plinifinančne ustanoveOgljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov. [M. Krošel]20122012-09-10 10:48:54Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga37754sl