<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38091"><dc:title>ENERGETSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE IN NJENA POVEZANOST Z RUSIJO</dc:title><dc:creator>Kravina,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logožar,	Klavdij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: energetski viri</dc:subject><dc:subject>energetska politika</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Rusija</dc:subject><dc:subject>trajnostna rast.</dc:subject><dc:description>Evropska unija je kljub svoji odvisnosti od uvoza fosilnih goriv sprejela več strategij za dosego trajnostnega razvoja. Med pomembnejšimi strategijami trenutno velja Evropa 2020, v kateri so podane ustrezne smernice za dosego zastavljenih ciljev, to so pametna, trajnostna ter vključujoča rast. V okviru energetskega sektorja je bila sprejeta strategija Energija 2020, v kateri je zapisanih pet nalog in ukrepov: učinkovita poraba energije, ustanovitev vseevropskega integriranega energetskega trga, zanesljiva, varna in cenovno dostopna energija, okrepitev energetske tehnologije in inovacij ter okrepitev zunanjih odnosov na energetskem trgu EU. Odnos z Rusijo se je že izboljšal, saj sta še okrepila Energetski koncept, ki je bil ustanovljen leta 2000. Z njim je omogočena zanesljivost, varnost in predvidljivost energetskih odnosov ter zaupanje in preglednost obeh držav. Ta dialog je pripeljal do trenutno največjega dosežka v njunih medsebojnih odnosih, to je dogovor o evropsko-ruskem mehanizmu zgodnjega opozarjanja.            </dc:description><dc:publisher>[M. Kravina]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-17 12:51:27</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
