<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38120"><dc:title>PRIMERJAVA DAVČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN MADŽARSKE</dc:title><dc:creator>Tóth,	András	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič Hribernik,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčni sistem
Slovenija
Madžarska
dohodnina
davek od dohodka pravnih oseb</dc:subject><dc:description>Davki so pomemben vir prihodkov države. Država brez pobiranja davkov ne bi mogla preživeti, saj so davki kot splošna dajatev namenjeni temu, da država lahko pokrije svoje izdatke. Davki niso priljubljeni, vendar so obvezne dajatve. V Sloveniji in tudi na Madžarskem so davki prezapleteni in previsoki in zato bi bile potrebne spremembe in poenostavitve. Za razliko od Slovenije se na Madžarskem davki spreminjajo iz dneva v dan. Te spremembe ponavadi davkoplačevalcem prinašajo več nevšečnosti, saj se davki vedno bolj višajo. 
V delu diplomskega seminarja smo primerjali slovenski in madžarski davčni sistem. Opravili smo pregled najpomembnejših skupin davkov ter primerjali posamezne parametre teh davkov, poudarek pa je bil dan dohodnini in davku od dohodka pravnih oseb. 
Ugotovili smo, da se davčna sistema Madžarske in Slovenije v splošnem bistveno ne razlikujeta. Razlike so v davčnih stopnjah ter olajšavah. Glede javnega dolga je Slovenija vsekakor na boljšem, saj je madžarski javni dolg bistveno večji od slovenskega.            </dc:description><dc:publisher>[A. Tóth]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-17 20:27:38</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38120</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
