PRISTOJNOSTI INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA S PODROČJA VARSTVA OSEBNIH PODATKOVŠuligoj, Tjaša (Avtor) Brezovnik, Boštjan (Mentor) : Informacijski pooblaščenecpristojnostvarstvo osebnih podatkovzasebnostprekrškiinšpekcijski nadzorregistri zbirk osebnih podatkoviznos podatkovletno poročiloneobvezna mnenja.Varstvo osebnih podatkov je v Sloveniji ena izmed ustavno zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin. Področje je zaradi razvoja informacijske tehnologije široko in v nenehnem spreminjanju. Temeljni zakon s tega področja je Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o informacijskem pooblaščencu /ZInfP/ (Uradni list RS, št. 113/2005), ki je ustanovil nov samostojen in neodvisen organ Informacijski pooblaščenec, ki ima pooblastila za izvajanje določb s področja varstva osebnih podatkov. Organ je neodvisen, kar pomeni, da zoper njegove odločitve niso možne pritožbe v okviru rednih pravnih sredstev, ampak upravni spor. Upravni spor je sodobna kontrola dokončnih upravnih aktov, izdanih v upravnem postopku. Informacijski pooblaščenec je, tako kot drugi organi, zaradi vstopa Slovenije v EU dolžan spoštovati direktive in sodelovati pri različnih nadzornih in posvetovalnih komisijah v EU. Njegove pristojnosti so vse prej kot skromne, skrbno pripravljeno letno poročilo pa je še en dokaz o odličnem delu tega državnega organa. Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca zasledimo v različnih zakonih (npr.: Zakon o elektronskih komunikacijah /ZEKom/ (Uradni list RS,št. 43/2004), Zakon o pacientovih pravicah /ZaPacP/ (Uradni list RS, št. 15/2008), Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk/ (Uradni list RS, št. 75/1997), Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije /ZPLD-1/ (Uradni list RS, št. 65/2000) ), največ pa jih najdemo v Zakonu o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Glavni del diplomske naloge je namenjen proučitvi pristojnosti po ZVOP-1. Šele s podrobnejšo analizo zakonskih določb ZVOP-1 lahko namreč ugotovimo, kakšne so pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Pomembna razlika glede varstva osebnih podatkov je vzpostavljena med javnim in zasebnim sektorjem; varstvo na podlagi ZVOP-1 se nudi zgolj podatkom, pri katerih gre za obdelavo osebnih podatkov. Inšpekcijski postopek je treba ločiti od prekrškovnega, vendar ju združuje dejstvo, da v obeh primerih Informacijski pooblaščenec preverja upoštevanje določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V okviru inšpekcijskega nadzora izda upravno odločbo (sodno varstvo – tožba na upravno sodišče), v okviru prekrškovnega postopka pa izda odločbo o prekršku (opomin, globa, sodno varstvo na okrajnem sodišču). Na drugi stopnji zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca odločata različna organa, torej nastane problem, če prideta do različnih zaključkov. Informacijski pooblaščenec sodeluje na vseh področjih, kjer se nahajajo osebni podatki. Ima pristojnosti sodelovati pri nastajanju pravnih pravil, vlaganju zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavnem sodišču RS, podajanju neobveznih mnenj, odloča o pritožbah posameznikov, je inšpekcijski in prekrškovni organ. Informacijski pooblaščenec si prizadeva, da bi pomembnost in krhkost osebnih podatkov približal širši javnost, vse več vloženih zahtev na urad pa prav gotovo dokazuje, da dela v pravi smeri. Poudariti je treba tudi, da je zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca sproženih razmeroma malo upravnih sporov na Upravnem sodišču RS, kar kaže na transparentnost in odprtost delovanja urada ter na sprejemanje odločb Informacijskega pooblaščenca s strani drugih. [T. Šuligoj]20122012-09-24 10:52:47Diplomsko delo38334sl