<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38337"><dc:title>PRISTOPI ZA PREMAGOVANJE STRESA PRI ČLANIH SKEI</dc:title><dc:creator>Breg,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pisnik Korda,	Aleksandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>individualne pristopi k premagovanju stresa</dc:subject><dc:subject>organizacijski pristopi k premagovanju stresa</dc:subject><dc:subject>SKEI</dc:subject><dc:description>Hiter tempo življenja, pogoste spremembe in usklajevanje zasebnega ter službenega življenja, so le nekateri izmed izvorov stresa, s katerimi se moramo soočati. Stres se je razvil v enega izmed najbolj perečih problemov, ki grozi sodobni družbi. Posledice, ki jih prinaša stres so sicer tako pozitivne kot negativne, vendar je omejevanje oziroma odprava negativnih posledic osrednjega pomena. Škoda, ki jo stres povzroča, je namreč vidna tako na zdravju in počutju posameznikov, kakor tudi na sami družbi.

Povzročitelje stresa lahko najdemo v delovnem okolju in izven njega. V zadnjem času je veliko pozornosti po celem svetu posvečeno predvsem stresu na delovnem mestu. Številne spremembe, kot so npr. uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vedno večje zahteve s strani vodstva, odpiranje trgov dela za tujce in vplivi gospodarske krize, ki je prizadela našo družbo in povzročila izgubo številnih delovnih mest, so le nekateri izmed razlogov za razmah stresa med zaposlenimi. Dovzetnost za stres pa ni enaka pri vseh zaposlenih. Vsak zaposleni ima svojo osebnost, ki ima velik vpliv na to, v kolikšni meri je nekdo dovzeten za stres in na kakšen način se nekdo sooča z njim. Tukaj lahko poudarimo pomen različnih dimenzij osebnosti (sprejemljivost, ekstravertnost, odprtost, vestnost in nevroticizem).

Stres ne pušča posledic samo na zaposlenih, ampak tudi na uspešnosti in učinkovitosti samih organizacij, v katerih so ti zaposleni. Delovna sila ima namreč velik vpliv na te dejavnike in dejstvo je, da bolan in slabo razpoložen delavec le stežka izpolnjuje vse naloge, ki so mu bile dodeljene. Slabša učinkovitost zaposlenih pušča posledice na celotni organizaciji. To je nekaj, kar si na dolgi rok ne moreš privoščiti. Še posebej zaradi hude konkurence. Zato je pomembno, da se organizacije zavejo, da nimajo samo zaposleni težave s stresom, ampak tudi organizacije same, in da stres predstavlja oviro, ki jo je potrebno premagati.

S stresom se je potrebno na primeren način soočiti in omejiti njegov vpliv. Pri tem imamo na voljo različne pristope, ki nam lahko pomagajo na individualni in na organizacijski ravni. Z doslednim in predanim izvajanjem pristopov ne moremo pričakovati, da bomo postali odporni na stres, lahko pa v precejšnji meri omejimo njegove posledice.

V okviru naše magistrske naloge smo preučili, kako so organizacije in posamezniki, ki so člani sindkata SKEI, do sedaj preprečevali in premagovali stres na delovnem mestu. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo nato predlagali pristop, ki bi ga bilo po našem mnenju smiselno uporabiti v sindikatu SKEI.            </dc:description><dc:publisher>[T. Breg]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-24 11:08:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
