<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38338"><dc:title>SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svetlobno onesnaženje</dc:subject><dc:subject>zdravje ljudi</dc:subject><dc:subject>degradacija okolja</dc:subject><dc:subject>ekološke svetilke</dc:subject><dc:subject>povečana poraba električne energije</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.            </dc:description><dc:publisher>[L. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-24 11:20:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>