<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38386"><dc:title>Stopnja redukcije zanašanja škropilne brozge treh antidriftnih šob pri nanosu škropilne brozge v ječmenu</dc:title><dc:creator>Plevnik,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lakota,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ječmen</dc:subject><dc:subject>stopnja redukcije</dc:subject><dc:subject>antidriftne šobe</dc:subject><dc:subject>standardne šobe</dc:subject><dc:subject>zanašanje FFS</dc:subject><dc:description>Na polju ječmena smo izvedli poskuse, s katerimi smo preučevali možnosti zmanjševanja zanašanja (drift) FFS z uporabo antidriftnih šob. Pri aplikaciji FFS smo merili delež škropilne brozge, zanesene na razdaljah 0, 1, 2, 5 in 10 m stran od roba njive z uporabo fluorescentnega sledilca. Vse meritve so bile opravljene v štirih ponovitvah. Primerjali smo obseg zanašanja pri standardni šobi (Lechler LU 120-03) in treh antidriftnih šobah (Lechler ID 120-03, Albuz AVI – TWIN 110-03 in AGROTOP Turbodrop HiSpeed 110-03) pri nanosu 250 l škropilne brozge na hektar. Delež zanesene škropilne brozge se je z razdaljo od roba njive na vseh merjenih razdaljah zmanjševal. Najmanjši drift je bil dosežen s šobo HS. Na delež drifta je značilno vplivala velikost kapljic, kjer je bil drift največji pri šobi LU (VMD = 185). Pri uporabi različnih tipov šob s podobnimi velikosti kapljic in s približno enakimi hitrostmi vetra v času nanosa, je drift enak. Antidriftne šobe so za 70–85 % zmanjšale drift na vseh merjenih razdaljah.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-25 10:34:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>38386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>