<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38636"><dc:title>UČINKOVITOST PAUKOVE STRATEGIJE PRI SLOVENŠČINI V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE</dc:title><dc:creator>Velunšek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ropič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>bralne strategije</dc:subject><dc:subject>kompleksne bralne strategije</dc:subject><dc:subject>Paukova strategija</dc:subject><dc:description>Branje v šoli ostaja še vedno najpogostejši način pridobivanja novega znanja in informacij. Učenci se v šoli naučijo tekočega branja, nato pa bralno spretnost uporabijo v funkciji učenja. Branje v funkciji učenja terja, da bralec pozna tudi učinkovite bralne učne strategije, ki mu omogočajo, da informacij ne le spozna, temveč jih zna glede na namen tudi izbrati in učinkovito uporabiti. Velikokrat pa se zgodi, da prebranega ne razumemo ali si ga težko zapomnimo, zato si lahko pomagamo z različnimi bralnimi strategijami. Ena izmed bralnih strategij je kompleksna bralna strategija, ki jo imenujemo Paukova strategija. Primerna je predvsem pri samostojnem učenju iz učbenikov, zlasti pri besedilih, ki vsebujejo precej podrobnosti. Učinkovitost Paukove strategije sem preverila pri učencih 5. razredov na eni izmed koroških osnovnih šol. V empiričnem delu diplomskega dela bom predstavila razlike med učenci, ki so obravnavali neumetnostna besedila s pomočjo Paukove strategije, in tistimi učenci, ki te metode niso spoznali.            </dc:description><dc:publisher>[K. Velunšek]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-06 08:13:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38636</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
