<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38704"><dc:title>PRELIMINARNI REZULTATI POJAVA ŠKODLJIVCEV NA CVETAČI V ODVISNOSTI OD NAČINA PRIDELAVE</dc:title><dc:creator>Hozjan,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vajs,	Stanislav	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>cvetača</dc:subject><dc:subject>bela detelja</dc:subject><dc:subject>škodljivci</dc:subject><dc:subject>združena setev</dc:subject><dc:subject>podsevek</dc:subject><dc:description>Cilj preučevanja je  primerjava naleta škodljivcev glede na različne pridelovalne sisteme cvetače (Brassica oleracea var. botrytis L.). Poljski poskus je potekal v letu 2012 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Po raziskavi se je pokazal statističen vpliv okopavanja cvetače na zmanjšani pojav kapusovega bolhača (Phyllotreta spp.) v prvem terminu (5.7.2012) spremljanja škodljivcev. V drugem terminu (3.8.2012) ni bilo statističnih razlik na pojav škodljivcev glede pridelovalnega sistema in kultivarja. Združena setev cvetače in bele detelje (Trifolium repens L.) statistično značilno vpliva na zmanjšano prisotnost kapusovega belina (Pieris brassicae L.) v tretjem terminu (3.8. 2012) spremljanja škodljivcev. Cvetača, ki je rasla na črni foliji, je imela statistično značilno večjo prisotnost kapusovega belina v tretjem terminu  spremljanja škodljivcev.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-11 09:49:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>