<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38922"><dc:title>Premagovanje panične motnje z ali brez agorafobije</dc:title><dc:creator>Šeško,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>panična motnja</dc:subject><dc:subject>agorafobija</dc:subject><dc:subject>premagovanje panične motnje.</dc:subject><dc:description>Panični napad je duševna motnja, ki lahko prizadene vsakega izmed nas. Napade pogosto spremljajo telesni občutki, kot so dušenje, potenje, omotičnost, pospešeno bitje srca, tresenje itd. Velikokrat pa imajo posamezniki tudi strah pred smrtjo. Panični napadi po navadi trajajo le kakšno minuto, vendar pa so za osebo, ki jih doživlja, izjemno neprijetni. 

Veliko ljudi, ki trpijo zaradi napadov panike, razvije agorafobijo, motnjo, ki posamezniku pogosto preprečuje, da bi zapustila dom. V strahu, da se bodo napadi ponovili, oseba razvije bolj ali manj trajno tesnobno stanje. Razvije pričakovanja naslednjega napada, zaradi česar se izogiba situacij, v katerih bi bila nemočna, če bi do napada panike res prišlo. Prav to izmikajoče obnašanje ločuje agorafobijo od klasične panične motnje.

V diplomskem delu smo podrobneje opisali anksioznost in anksiozne motnje. Poudarili smo panično motnjo, vzroke, simptomatiko in premagovanje panične motnje z ali brez agorafobije. 

V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena v mesecu juniju 2011 na internetni strani društva DAM. V raziskavo je bilo vključenih 72 posameznikov. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 26 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zanimalo nas je, kateri so najpogostejši spremljajoči simptomi, kraj pojavljanja paničnih napadov, na kakšen način se anketirani spopadajo s premagovanjem panične motnje z ali brez agorafobije in kako uspešni so pri tem.

Ugotovitve so pokazale, da anketirani najpogosteje doživljajo panične napade doma, v avtu, avtobusu, na vlaku, v službi in trgovini. Ugotovili smo tudi, da ima večina anketiranih poleg paničnih napadov agorafobijo. Med najpogostejšimi paničnimi občutji prevladujejo hitro bitje srca, znojenje, rdečica in drhtenje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da največ anketiranih premaguje panične napade s sprehodi v naravo.            </dc:description><dc:publisher>[A. Šeško]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-07 15:58:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38922</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
