<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38924"><dc:title>ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV SPLETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU HYPO NET</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Lukec	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>speletno bančništvo</dc:subject><dc:subject>B2C</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>telefonsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>plačilne kartice</dc:subject><dc:subject>bankomati</dc:subject><dc:subject>spletna banka</dc:subject><dc:subject>Hypo banka</dc:subject><dc:subject>Hypon net.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo sem razdelil v štiri poglavja. Vsaka tema naslednjega poglavja je podpomenka predhodnega poglavja, tako bralec postopoma spoznava pojme, ki mu v nadaljevanju pomagajo pri razumevanju naslednjih tem. 

V prvem poglavju sem se posvetil elektronskemu poslovanju, njegovemu razvoju in vzrokom za razširitev tovrstnega poslovanja. Predstavil sem tudi različne oblike elektronskega poslovanja in se podrobneje posvetil elektornskemu poslovanju B2C.

Tema drugega poglavja je elektronsko bančništvo, ki je  eden izmed vrst elektronskega poslovanja. Najprej sem določil, kaj pomeni elektronsko bančništvo in sicer sklepanje bančnih poslova na elektronski način. V nadaljevanju sem naštel oblike elektronskega bančništvam, med katere spada  elektronsko bančništvo med bankami, s strankami in v banki. Podrobneje sem predstavil sodobne storitve elektronskega  bančništva s strankami, kot so bančni avtomati, POS-terminali, kartice, informacijski terminali, telefonsko bančništvo, spletno bančništvo.

Tretje poglavje je posvečeno eni izmed kategorij elektronskega bančništva in sicer spletnemu bančništvu. Na začetku sem opisal razvoj, zgodovino spletnega bančništva, nato sem se posvetil prednostim in slabostim, tako z vidika banke kot komitentov. Nato je sledila pomembna tema o varnosti spletnega bančništva, kakšne nevarnosti pretijo in kako banke poskušanjo nevarnost zlorab zmanjšati na minimum z uporabo različnih varoval. Na koncu tega poglavja pa sem še raziskal kako pogosto se uporablja spletno bančištvo pri nas in kaj nam različne banke na tem področju ponujajo.

Zadnje poglavje pa je namenjeno Hypo Banki d.d. in njeni spletni banki HypoNET. Najprej sem predstavil samo banko, njeno zgodovino, trenutno stanje na trgu in nekaj podatkov o samem poslovanju. Nato sem se posvetil spletni banki HypoNET, kjer sem podrobno predstavil uporabo spletne banke in vse njene funkcije, ki jih strankam ponuja.            </dc:description><dc:publisher>[L. Zupančič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-07 17:49:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38924</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
