<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38947"><dc:title>WikiLeaks teroristična organizacija - da ali ne? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Livojević,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Miklavčič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>terorizem</dc:subject><dc:subject>kibernetski prostor</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>hekerstvo</dc:subject><dc:subject>tajni podatki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je prikazan celotne potek afere WikiLeaks, pred in po izdaji tajnih dokumentov.
V prvem delu sem napisal nekaj on internetnem terorizmu in tajnih dokumentih za lažje razumevanje diplomske naloge. Kaj je to kibernetski prostor in kako se ga uporablja.
V nadaljevanju sem prešel na glavnega akterja zgodbe Juliana Assangeea. Opisal sem njegovo odraščanje in mladost, ki je imelo nanj velik vpliv. Prav zaradi nenehnih selitev v mladosti je bil pripravljen zapustiti mesto, stanovanje, hotel v nekaj minutah. Opisal sem tudi njegov preboj v hekerski svet, ki mu je pomagal pri nastanku spletne strani WikiLeaks. 
Kmalu je sledil vzpon z nekaj zgodbami o švicarskih bankah, plačanih umorih, odlaganju nevarnih odpadkov in še bi lahko naštevali. Dodatno prepoznavnost so WikiLeaksu dali še iraški in afganistanski vojni dnevniki, ki so govorili o preizkušanju novega orožja ameriške vojske, o oddelkih smrti, ki so jih do takrat Američani ostro zavračali, o pobojih nedolžnih civilistov z strani prestrašenih ameriških in britanskih vojakov, o slabo vodeni vojni, ki ni imela ne repa ne glave, pa vse do tega, da sta Afganistan in Irak še daleč od demokratične samostojne države.
Na vrhu svojih moči, ko so bile vse oči uprte v WikiLeaks pa so objavili še diplomatske depeše ameriških veleposlaništev. Vse skupaj zajema kar 250 tisoč internih sporočil z 280 različnih veleposlaništev in konzulatov po vsem svetu. Večina depeš je razkrivala, kar jih je večina že vedela, a kljub temu so bile depeše, ki so razdelile in razburkale javnost. Od tega, da je Hilary Clinton prisluškovala članom OZNa do tega, da Kitajska ne podpira Severne Koreje do te mere kot jo je prej.
V zadnjem delu pa sem se osredotočil, na posledice objave depeš tako za WikiLeaks in Juliana Assanaga kot za celoten svet. Te pa bodo kot kaže veliko hujše za ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangeea in domnevnega informatorja Bradlya Manninga, kot za ZDA, ki jim je razkritje v nekaterih pogledih celo pomagalo.      </dc:description><dc:publisher>L. Livojević]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-11 16:18:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
