<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38971"><dc:title>Zagotavljanje varnosti v zračnem prometu : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Pavlin,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zračni promet</dc:subject><dc:subject>letalski promet</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>predpisi</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Začetki civilnega letalstva segajo v leto 1929. Prva komercialna linija je bila čezatlantska proga, ki jo je uvedel grof Zeppelin. Progo so ukinili leta 1937, ko je prišlo do nesreče cepelina Hindenburg. Šele razvoj reaktivnih letal po drugi svetovni vojni je omogočil hiter prevoz potnikov in razmah komercialnega letalstva. Po vojni je sledilo obdobje miru in gospodarskega razvoja. Prav tako je sledilo obdobje razcveta letalstva. Število letal, letalskih prevoznikov in letalskih prog je eksponentno naraščalo. Zaradi vse večjega števila subjektov, vključenih v zračne operacije, se je pokazala potreba po večji urejenosti le-teh. Nastale so različne organizacije in agencije, ki so poskušale organizirati in sistemizirati zračni promet, in v obdobju zadnjih 50 let se je varnost v zračnem prostoru izboljšala. Danes, ko se frekvenca zračnega prometa meri v milijonih opravljenih kilometrov, je fascinanten podatek ta, da se je število letalskih nesreč znižalo. Strogi predpisi na področju letalstva, ki so se nenehno prilagajali in posodabljali glede na svetovne razmere, so privedli do tega, da velja letalski promet za najvarnejšo obliko transporta ljudi in tovora.            </dc:description><dc:publisher>M. Pavlin]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-14 16:33:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
