<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39027"><dc:title>POGLED NA PROBLEM ZLA S POZICIJE AGNOSTICIZMA</dc:title><dc:creator>Fekonja,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Borstner,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teizem</dc:subject><dc:subject>agnosticizem</dc:subject><dc:subject>ateizem</dc:subject><dc:subject>zlo</dc:subject><dc:subject>teodiceja</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo se ukvarjali predvsem s problemom, ki ga za vernike oziroma teiste predstavlja množičen pojav zla na svetu. Nejasno je, kako lahko Bog, ki naj bi bil vsemogočen, vseveden in neskončno dober kot domneven stvarnik sveta, dopušča pojav zla v razsežnostih, ki smo jim priča. Postavili smo se v vlogo ocenjevalcev, ki na problem gledajo s pozicije agnosticizma. Ta pravi, da je teološka prepričanja o Bogu težko spoznati, vendar pa božjega obstoja kot takega ne zanika. Agnostika zanima resnica, kar pa otežijo protiargumenti ateistov. Pojav zla v svetu je namreč eden izmed njihov najtrdnejših argumentov zoper božji obstoj. Presojanje argumentov je še posebej zanimivo zato, ker so tako eni kot drugi tekom stoletij prišli do svojevrstnih zaključkov, ki nasprotnikom tudi dandanes povzročajo težave, prav tako pa le stežka dopuščajo končne  sodbe o božjem obstoju. Naša primarna naloga je bila natančno klasificirati določene termine, razdeliti problem zla na manjše enote in se lotiti vsake posebej ter izpeljati sklep o tem, kateri izmed naštetih  imajo po našem  prepričanju trdnejše dokaze za upravičenje oziroma negiranje božjega obstoja navkljub pojavu zla.                  </dc:description><dc:publisher>[P. Fekonja]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-20 22:02:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
